Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje spletne storitve, analizo uporabe, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. 

Zborniki

Arhiv zbornikov preteklih posvetov

Koronarna bolezen in pridružene bolezni srčnih zaklopk

 

 

Koronarna bolezen je pogosto pridružena bolezni srčnih zaklopk. Pričakujemo lahko, da se bosta bolezni vedno pogosteje pojavljali povezani pri posameznem bolniku zaradi vedno več bolnikov z boleznimi srčnih zaklopk. Večja obolevnost je posledica degenerativne okvare zaklopk, ki je v razvitem svetu najpogostejši vzrok bolezni zaklopk. Delež starejših ljudi se v prebivalstvu vsako leto veča, in ker degenerativna okvara zaklopk prizadene predvsem starejše, je bolnikov vsako leto več. Pri njih navadno ugotavljamo večje tveganje oziroma več dejavnikov tveganja za razvoj aterosklerotičnih bolezni.

Medsebojen vpliv patofiziološkega dogajanja pri boleznih srčnih zaklopk in koronarne bolezni je zelo kompleksen. Bolezen srčne zaklopke spremeni funkcijo prekata. Koronarna bolezen lahko dodatno vpliva na morfološke in fiziološke lastnosti prekata. Miokardni infarkt poslabša krčljivost prizadetega dela miokarda prekata, iztisni delež prekata in lahko povzroči spremembo oblike prekata, ki ne vodi le v poslabšanje funkcije prekata, ampak vpliva tudi na delovanje mitralne zaklopke. Pri bolnikih z boleznimi srčnih zaklopk je koronarna bolezen lahko simptomatična ali asimptomatična.

Uveljavila so se nova spoznanja o poteku bolezni in različnih patofizioloških mehanizmih, ki pri posameznem bolniku povzročijo nekatere spremembe in njemu lasten potek bolezni, nazadnje pa srčno popuščanje in smrt.

Pričujoči zbornik je nastal s tretjim posvetom o kronični koronarni bolezni, prispevki v zborniku in na posvetu pa razložijo potek bolezni in zdravljenje bolnikov z boleznijo srčnih zaklopk s pridruženo koronarno boleznijo.

Člani organizacijskega odbora smo prepričani, da mora biti obravnava kronične koronarne bolezni na posvetu klinično usmerjena. Interaktivni prikaz primerov je korak naprej v našem prizadevanju, da bi zdravniki lažje usvojili nova spoznanja in pridobili znanje za vsakodnevno delo z bolniki. Tako bo dosežen cilj posveta, izboljšanje in poenotenje obravnave bolnikov v skladu z načeli dobre klinične prakse v Sloveniji.

V imenu organizacijskega odbora se zahvaljujeva vsem avtorjem za pripravo prispevkov in sodelovanje na posvetu, profesorjema Petru Rakovcu in Igorju Kranjcu pa za vodenje posveta. Za skrbno opravljeno delo sva hvaležna recenzentoma Bojanu Vrtovcu in Janezu Toplišku ter podružnici mednarodnega podjetja Novartis v Sloveniji za vsestransko pomoč pri izvedbi posveta.